Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo
in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Krompir

Krompir kot vir beljakovin, vsebnost vitaminov, rudninske snovi, Alkaloidi

 Krompir je pomemben vir vitaminov C, B1 in B2, niacina (nikotinska islina, nikotinamid, faktor PP). Od vseh vitaminov je v krompirju največ vitamina C (povprečno 22 mg/100 mg surovega krompirja). Vendar se ta količina močno spreminja, odvisno od sorte, letine, skladiščenja in načina priprave. Kljub temu je krompir zelo pomemben vir vitamina C. Na evropskem jugu zadosti na leto povprečno 10% vseh potreb v človekovi prehrani, na severozahodu in severu pa celo 50 do 60%. S krompirjem dobimo tudi precejšnje količine nujno potrebnega vitamina B1 in nikotinske kisline ter manjše količine vitaminov B2 in A.

Krompir vsebuje zelo veliko kalija, hkrati pa je še pomemben vir železa, fosforja in kalcija (apna). Poleg naštetih elementov vsebuje krompir še 17 drugih, med katerimi je nekaj pomembnih tudi za človeka. Mednje gotovo sodi jod; v Ameriki so ugotovili, da v krajih kjer se pojavlja golšavost, v krompirju ni joda ali pa ga je izredno malo; v predelih, kjer golšavosti ni, pa vsebuje krompir zelo veliko joda (do 544 mikrogramov na 100 g). Z dnevno porabo 170 g krompirja zadostimo približno 11% naših potreb po tem elementu.

Poleg hranilnih snovi in vode vsebuje krompir dva zanj značilna alkaloida, solanin in chaconin. 100g svežih gomoljev ju običajno vsebuje 2 do 10 mg. Vendar pa alkaloida v gomolju nista enakomerno razporejena, v lupini ju je vsaj petkrat več kot v mesu. Včasih se količina solanina in chaconina v gomolju precej poveča. Kadar toliko naraste, da je je v povprečju nad 20 mg na 100 g, krompir ni primeren za hrano. Povzroči lahko zastrupitev z znamenji obolenja, ki je podobno črevesnemu katarju (gastroenteritisu) - seveda če ga jemo v večji količini (M. Kus, Krompir).

Nazaj