Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo
in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Program razvoja podeželja

Naša kmetija je aktivno vključena v naslednje ukrepe Programa razvoja podeželja:


Naziv aktivnosti: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep 10)

Cilji: Zmanjšati vplive kmetovanja na okolje

Pričakovani rezultati: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

Povzetek: Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

OPERACIJA POLJEDELSTVO IN ZELENJADARSTVO

Operacija »Poljedelstvo in zelenjadarstvo« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. K izboljšanju stanja tal in voda prispeva z izboljšanjem rodovitnosti in strukture tal, povečevanjem mikrobiološke aktivnosti tal, varovanjem tal pred škodljivimi vplivi vremena (zaskorjenost, izguba vlage, erozija), fitosanitarnimi učinki (manjša zapleveljenost, manjša prisotnost škodljivcev in povzročiteljev bolezni) ter preprečevanjem izpiranja hranil v podtalje.

OPERACIJA TRAJNO TRAVINJE II

Operacija »Trajno travinje II« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amonijaka. Za operacijo velja omejitev intenzivnosti gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino. Operacijo izvajajo kmetijska gospodarstva, ki nimajo travnikov velikosti nad 1 ha in se zato ne morejo vključiti v operacijo Trajno travinje I.

OPERACIJA VISOKODEBELNI TRAVNIŠKI SADOVNJAKI

Operacija »Visokodebelni travniški sadovnjaki« pomeni ohranjanje obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je ohranjanju ustrezne oskrbe travniških sadovnjakov in s tem tudi k ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter kmetijske krajine. Visokodebelni travniški sadovnjaki so ključni habitat za vrste ptic območij Natura 2000, zelo pa so pomembni tudi za preživetje številnih drugih ogroženih vrst.

OPERACIJA OHRANJANJE RASTLINSKIH GENSKIH VIROV, KI JIM GROZI GENSKA EROZIJA

Operacija »Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in je namenjena varovanju in ohranjanju izvirnih lastnosti ter genske variabilnosti avtohtonih in tradicionalnih sort žit, koruze, krompirja, oljnic, krmnih rastlin, zelenjadnic, hmelja, sadnih rastlin in vinske trte.


Naziv aktivnosti: Ekološko kmetovanje (ukrep 11)

Cilji: Spodbuditi kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega načina kmetovanja

Pričakovani rezultati: Prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh.

Povzetek: Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja

Glavne aktivnosti: upravičenec navede vse zahteve pri izvajanju posameznega podukrepa, v katerega je vključen, kot so navedeni v PRP 2014–2020, ki je bil veljaven v obdobju vstopa v podukrep.

Zahteve pri izvajanju podukrepa 11.1:

  • ves čas trajanja obveznosti mora izvajati podukrep v skladu s predpisanimi pogoji in zahtevami,
  • opraviti mora program usposabljanja v obsegu najmanj 6 ur letno,
  • uporabiti mora najmanj enkrat storitev svetovanja v času trajanja obveznosti,
  • vsako leto mora pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES,
  • če prvič vstopa v kontrolo ekološkega kmetovanja mora imeti v prvem letu trajanja obveznosti izdelan individualni načrt preusmeritve in
  • če uveljavlja plačilo za trajno travinje mora rediti travojede živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje.

Zahteve pri izvajanju podukrepa 11.2:

  • ves čas trajanja obveznosti mora izvajati podukrep v skladu s predpisanimi pogoji in zahtevami,
  • opraviti mora program usposabljanja v obsegu najmanj 6 ur letno,
  • uporabiti mora najmanj enkrat storitev svetovanja v času trajanja obveznosti,
  • vsako leto mora pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES in
  • če uveljavlja plačilo za trajno travinje, mora rediti travojede živali, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje

Naziv aktivnosti: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)

Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).

Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Povzetek: Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.

Glavne aktivnosti: Z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.


Naziv aktivnosti: Dobrobit živali (ukrep 14)

Cilji: Spodbuditi rejce k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali.

Pričakovani rezultati: Pozitivni vpliv nadstandardnih oblik reje živali na počutje živali in proizvodne rezultate ter kakovost živil živalskega izvora.

Povzetek: Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil so pomembni cilji, ki jih skuša doseči večina razvitih držav. Zaradi zavedanja, ki ga priznava Lizbonska pogodba, da so živali čuteča bitja, ki čutijo ugodje in bolečino, je potrebno zagotoviti, da pogoji bivanja in postopki pri ravnanju z rejnimi živalmi ne vključujejo aktivnosti, ki negativno vplivajo na dobrobit živali.

Glavne aktivnosti: Izvajanje načinov in oblik reje živali, ki upoštevajo vidike dobrobiti živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja ali običajno rejsko prakso.


Vključenost v Program razvoja podeželja in upoštevanje zahtev ukrepov pomembno vpliva na dobro počutje živali in ohranjanje naravnih virov na naši kmetiji.